Izvleček najpogostejših zavarovalnih izrazov

BIRO ZELENE KARTE – Organ, ki je v Sloveniji organiziran v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja. Opravlja posle, predvidene z mednarodnimi sporazumi o zavarovanju uporabnikov oziroma lastnikov motornih vozil proti odgovornosti. Prvenstvena naloga vseh nacionalnih birojev zelene karte je zašita oškodovanca v prometnih nesrečah, ki jih povzročijo vozila s tujo registrsko tablico.

BONUS-MALUS – Vnaprej določeni sistem znižanja (bonus) ali zvišanja (malus) osnovne premije zavarovalcu glede na izplačane odškodnine ali zavarovalnine v določenem preteklem časovnem obdobju.

ČAKALNA DOBA – Pri življenjskih zavarovanjih gre za obdobje po sklenitvi zavarovalne pogodbe, v katerem zavarovalnica ne prevzame polnega zavarovalnega kritja, temveč to praviloma linearno narašča od nič (na začetku čakalne dobe) do polnega kritja (ob koncu čakalne dobe). Čakalna doba je eden od možnih ukrepov pri prevzemu nadstandardnih rizikov. Pri ostalih vrstah zavarovanja je podoben ukrep karenca.

DEJANSKA VREDNOST – Nova vrednost stvari (npr. objekta ali opreme), zmanjšana zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (glej tudi amortizacija).

DODATNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, ki ga ni mogoče skleniti samostojno, temveč je lahko sklenjeno le kot dodatek nekemu (natančno določenemu) drugemu zavarovanju.

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – Prostovoljna oblika zdravstvenega zavarovanja, ki krije razliko ali del razlike med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in stroški zdravstvenih storitev, ki so določeni v okviru obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja.

DOŽIVETJE (PRI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH) – Zavarovana nevarnost zavarovančevega preživetja zavarovalnega obdobja. Nevarnost je uresničena, če je zavarovanec po koncu zavarovalnega obdobja še živ.

DRUGA ŠKODNA ZAVAROVANJA – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (09), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo kasko in kargo zavarovanja), ki nastanejo zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov (na primer tatvine), razen vzrokov, ki so zajeti med zavarovanja požara in drugih elementarnih nesreč.

ETAŽNA LASTNINA – Lastnina stanovanjskega in pomožnih prostorov v večstanovanjskem objektu (bloku ali hiši) s pripadajočim deležem na skupnih prostorih in delih objekta.

FRANŠIZA – Soudeležba zavarovanca v povračilu škode.

GRADBENA VREDNOST – Vrednost novega objekta, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter vgrajene opreme.

INDEKSACIJA – Povezovanje oziroma usklajevanje pogodbenega zneska (pri zavarovanjih npr. zavarovalne vsote) z gibanjem enega od indeksov cen ali stroškov.

IZVEDENEC – Strokovnjak za posamezno področje, ki v primeru nesoglasij ali spora med pogodbenima stranema poda svoje mnenje o vprašanju, ki je predmet izvedenstva

IZVEDENEC – Strokovnjak za posamezno področje, ki v primeru nesoglasij ali spora med pogodbenima stranema poda svoje mnenje o vprašanju, ki je predmet izvedenstva

KARENCA – Obdobje, ko se nastop zavarovalnega kritjapo veljavno sklenjeni zavarovalni pogodbi odloži za določen čas, predvsem zaradi izključitve možnosti, da zavarovalni primer ne bi nastajal že ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. V praksi karenco zasledimo pri zavarovanju živali, nezgodi ipd.

KASKO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, kjer je predmet zavarovanja vozilo in ki krije škodo na vozilu ali izgubo le-tega. Vozilo je lahko kopensko ali tirno, plovilo ali zrakoplov. Glede na predmet zavarovanja tudi Zakon o zavarovalništvu deli kasko zavarovanja na štiri zavarovalne vrste, pri čemer samega pojma kasko ne uporablja

KOMERCIALNI POPUST – Popust, ki je s strani zavarovalnice odobren na osnovi komercialnega interesa. Gre za vse popuste, ki niso strogo tehnični popusti oziroma ki niso že vključeni v zavarovalne pogoje (bonus-malus sistem). Komercialni interes na primer opravičuje število različnih sklenjenih zavarovanj, ki za zavarovalnico pomeni boljšo razpršitev tveganja, ali dober zavarovanec z malo škodnimi dogodki, kjer ima zavarovalnica komercialni interes, da ga zadrži ali na novo pridobi.

LEKAŽA – Nevarnost izteka tekočine, kjer je predmet zavarovanja tekočina sama, lahko pa tudi škoda, ki jo ta tekočina povzroči na drugem premoženju, če je to posebej dogovorjeno.

LETNI AGREGAT ODŠKODNIN – Limit kritja v zavarovalni pogodbi, s katerim je omejen skupni znesek izplačanih odškodnin v enem zavarovalnem letu.

NADZAVAROVANJE – Zavarovalna vsota, ki je določena v zavarovalni pogodbi, je višja od zavarovalne vrednosti (zaradi načela prepovedi obogatitve se povrne le dejanska škoda).

NEVARNOST – 1. V zavarovalniškem izrazoslovju same razmere, okoliščine, dejanja, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega (npr. nevarnost požara, nevarnost toče …). Škodljivost je razlog, da obstaja potreba po varovanju oziroma zavarovanju. Da je nevarnost mogoče zavarovati, mora zanjo veljati, da je negotova, možna, dopustna in neodvisna od izključne volje zainteresiranih oseb.
2. V splošnem možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega.

NEZGODA – Vsak nenaden, nepredviden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje izključno od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo, ki zahteva zdravniško pomoč, nastanitev in zdravljenje v bolnišnici ali nastanek stroškov zdravljenja.

NEZGODNO ZAVAROVANJE – Po Zakonu o zavarovalništvu je nezgodno zavarovanje zavarovalna vrsta (01), ki vsebuje zavarovanja (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj), ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krijejo:

• izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov v enkratnem znesku,
• obročno izplačevanje dogovorjenih denarnih nadomestil,
• kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah,
• izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov.

NOVA VREDNOST – Gradbena vrednost nove stvari (objekta ali nove zgradbe, pri opremi pa nabavna vrednost nove opreme).

OBNOVA ZAVAROVANJA – Postopek, s katerim obnovimo zavarovalno pogodbo, ki je prenehala veljati zaradi poteka trajanja, neplačevanja premije ali kakšnega drugega razloga. Pogodbe, ki nimajo dogovorjenega poteka, se lahko obnavljajo avtomatsko (glej permanentna zavarovanja).

OBVEZNO ZAVAROVANJE – Zavarovanje, pri katerem nastane zavarovalno razmerje zaradi kakšnega predpisa, ki izključuje bodisi prosto odločitev zavarovalca ali celo njegovo odločitev samo, in sicer kakor hitro nastane neko predpisano gospodarsko in pravno dejstvo; je lahko deklarativno prisilno zavarovanje ali konstitutivno prisilno zavarovanje; razlikuje se od prostovoljnega zavarovanja.

ODBITNA FRANŠIZA – Pogodbeno določen znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila (soudeležba zavarovanca pri škodi). Lahko je določen v odstotku od zavarovalne vsote, odstotku od višine škode ali v fiksnem znesku.

PAKETNO ZAVAROVANJE – Istočasno zavarovanje vsaj dveh različnih nevarnosti pri isti zavarovalnici, praviloma v okviru iste zavarovalne pogodbe.

PODZAVAROVANJE – O podzavarovanju govorimo, kadar je pri premoženjskem zavarovanju zavarovalna vsota nižja od vrednosti stvari, ki je predmet zavarovanja. Posledica podzavarovanja je, da se škoda ob nastopu zavarovalnega primera povrne v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo

POTEK ZAVAROVANJA – Datum konca trajanja zavarovanja, če zavarovanje ni prekinjeno zaradi drugih razlogov.

PREDMET ZAVAROVANJA – Stvar ali oseba ali premoženjski interes, ki so zavarovani in na katerih se lahko uresniči zavarovana nevarnost in s tem pride do obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi.

PRO RATA TEMPORIS – Način obračuna zavarovalne premije po načelu premosorazmernosti (letna zavarovalna premija/365 dni x število dni obračuna premije po načinu pro rata temporis). Uporablja se na primer pri obračunu premije za začasno kritje, pri doplačilu in povračilu premije in podobno.

REGRES – Na osnovi regresne pravice do zavarovanca, ki je kršil določila zavarovalnih pogojev, zahtevano in prejeto nadomestilo za izplačane odškodnine tretji osebi.

RIZIKO – 1. Nevarnost (v zavarovalnem pomenu). 2. Tveganje. V ožjem pomenu možnost uresničitve nevarnosti na konkretnem zavarovanem predmetu oziroma sam predmet zavarovanja z nevarnostmi, ki jim je izpostavljen.

SISTEM BONUS-MALUS – Sistem določanja zavarovalne premije na podlagi škodnega dogajanja. Bonus-malus sistem je določanje zavarovalne premije v odvisnosti od škodnega poteka v predhodnih zavarovalnih letih. Zavarovanec, ki v predhodnih letih ni imel nobenega zavarovalnega primera, ima pravico do nižje zavarovalne premije od izhodiščne (bonus), zavarovanec z več škodnimi primeri v predhodnih letih pa mora plačati višjo zavarovalno premijo od izhodiščne (malus).

SKLENITVENI STROŠKI – Pri življenjskih zavarovanjih – delež premije, namenjen pokrivanju stroškov, ki zavarovalnici nastanejo ob pridobitvi (oziroma so s pridobitvijo povezani) novega zavarovanca.

SOZAVAROVANA OSEBA – Oseba, na katero poleg zavarovalca in zavarovanca učinkuje zavarovalna pogodba.

STANOVANJSKO ZAVAROVANJE – Tržno ime za zavarovanje stanovanjske opreme (stanovanjskih premičnin).

ŠKODNI DOGODEK – Pri premoženjskem zavarovanju negotov, nepričakovan dogodek, ki je neodvisen od volje zainteresiranih oseb in ki v trenutku deluje na zavarovano stvar ali osebe.

TOTALKA – Ločimo tehnično totalko, ki je popolno uničenje zavarovane stvari, in ekonomsko totalko, pri kateri je totalnost škode v tem, da stroški popravila dosegajo zavarovalno vrednost stvari in popravilo ekonomsko ni upravičeno.

TRETJA OSEBA – Oseba, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, je pa z zavarovalnim razmerjem nekako povezana. Tipičen primer je oškodovanec pri zavarovanju odgovornosti.

UPRAVIČENEC – Oseba, kateri gredo ob uresničitvi zavarovalnega primera pravice iz zavarovalne pogodbe.

VIŠJA SILA – Dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Kot tak mora biti povzročen od zunaj in ne more biti posledica uporabe neke stvari ali dejavnosti. Višja sila je osnova za oprostitev objektivne odškodninske odgovornosti za nastali dogodek.

ZAČETEK ZAVAROVANJA – Datum začetka trajanja zavarovanja.

ZAVAROVALNA POGODBA – Pogodba, s katero se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.

ZAVAROVALNA POLIC – Listina o zavarovalni pogodbi, ki mora vsebovati vse bistvene sestavine zavarovalnega razmerja. Zavarovalna polica je sestavni del zavarovalne pogodbe. V zavarovalni polici morajo biti zato navedeni vsi podatki, ki omogočajo sklenitev zavarovanja.

ZAVAROVALNA VRSTA – Različna zavarovanja, ki so v skladu z Zakonom o zavarovalništvu združena na osnovi glavnih vrst nevarnosti, ki jih krijejo. Zakon o zavarovalništvu kategorizira 24 različnih zavarovalnih vrst.

ZAVAROVALNI KRAJ – Lokacija, ki je navedena v zavarovalni polici in na kateri se nahajajo zavarovalne stvari.

ZAVAROVALNICA – Pravna oseba, ki se kot gospodarski subjekt ukvarja z dejavnostjo zavarovanja.

ZAVAROVANA OSEBA – Oseba, od katere poškodbe, smrti, invalidnosti ali okvare zdravja je odvisno izplačilo zavarovalnine.

ZAVAROVANE NEVARNOSTI – Nevarnosti, pred katerimi je predmet zavarovanja zavarovan. Nevarnosti se lahko naštejejo taksativno v zavarovalnih pogojih (zavarovanje za imenovane nevarnosti) ali pa so zavarovane vse nevarnosti, ki niso taksativno naštete kot nezavarovane (all risk zavarovanje).

ZAVAROVANEC – Zavarovanec je oseba, čigar zavarovalni interes je zavarovan. Pri življenjskih zavarovanjih ima večkrat tudi lastnost zavarovane osebe. V praksi pa sta zavarovanec in zavarovalec pretežno ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun.

ZAVAROVANJE – Zavarovanje v širšem smislu je ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti. V ožjem smislu pa je nudenje zavarovalne zaščite.

ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO) – Zavarovanje odgovornosti lastnika oziroma voznika cestnega motornega vozila za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam. Po Zakonu o zavarovalništvu sodi AO zavarovanje med zavarovanja iz zavarovalne vrste zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil (zavarovalna vrsta 10).

ZAVAROVANJE NA DEJANSKO VREDNOST – Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja se zavarovalnina ravna glede na dejansko vrednost zavarovane stvari (upoštevaje amortizacijo) ob nastopu zavarovalnega primera. Če je dejanska vrednost zavarovane stvari višja od zavarovalne vsote, pride do podzavarovanja, če pa je nižja, pride do nadzavarovanja, pri čemer se zaradi načela prepovedi obogatitve izplača le škoda do višine dejanske vrednosti zavarovane stvari.

ZAVAROVANJE NA NOVO VREDNOST – Pri tem odškodbenem načinu zavarovanja se zavarovalnina ravna glede na novo vrednost zavarovane stvari (brez upoštevanja amortizacije) ob nastopu zavarovalnega primera. Tudi pri tem odškodbenem načinu lahko pride do podzavarovanja ali nadzavarovanja. Zaradi upoštevanja načela prepovedi obogatitve se pri tej obliki zavarovanja vedno postavlja pogoj vrednosti zavarovanih stvari ob sklenitvi zavarovanja (60 % nove vrednosti ipd.).

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI – Oblika premoženjskega zavarovanja, pri katerem ne gre za zavarovanje stvari ali osebnih dobrin zavarovanca, temveč za zavarovanje njegovega premoženjskega interesa – civilne odgovornosti. Poznamo več oblik zavarovanja neposlovne civilne odgovornosti (splošno odgovornost, avtomobilsko odgovornost, proizvajalčevo odgovornost ipd.) in poslovne civilne odgovornosti (odgovornost geodetov, notarjev, odvetnikov, revizorjev, zdravnikov ipd.).

ZAVAROVANJE POŽARA IN DRUGIH ELEMENTARNIH NESREČ – Po Zakonu o zavarovalništvu zavarovalna vrsta (08), ki vključuje vsa zavarovanja, ki krijejo vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo kasko in kargo zavarovanja), ki nastanejo zaradi:

• požara,
• eksplozije,
• nevihte,
• drugih naravnih dogodkov, razen neviht,
• jedrske energije,
• pogrezanja in drsenja tal.

ZAVAROVATELJ – glej zavarovalnica.

ZAVAROVANA OSEBA – Oseba, od katere poškodbe, smrti, invalidnosti ali okvare zdravja je odvisno izplačilo zavarovalnine.

ZELENA KARTA – Potrdilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, priznano v državah sistema zelene karte (mednarodne oznake držav članic so navedene na potrdilu).

ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA – Med življenjska zavarovanja sodijo zavarovanja, pri katerih je v splošnem izplačilo zavarovalnine (nastanek zavarovalnega primera) odvisno od preživetja ali smrti zavarovane osebe in kjer se premija določa na osnovi verjetnostnih tabel (tablic smrtnosti). Po Zakonu o zavarovalništvu so v skupino življenjskih zavarovanj uvrščene naslednje zavarovalne vrste:

Celotni seznam zavarovalnih izrazov je možno videti na linku:
http://www.zav-zdruzenje.si/slovar-zavarovalnih-izrazov/#a