Osebna zavarovanja

Življenjsko zavarovanje

Življenjska zavarovanja so dolgoročna zavarovanja, saj se večinoma sklepajo za zavarovalno dobo, daljšo od 10 let. Po trenutni zakonodaji v R. Sloveniji tudi ni potrebno plačati davka od prometa zavarovalnih poslov ( trenutno 8,5%) za življenjska zavarovanja, ki so daljša od 10 let.

Za sklenitev življenjskega zavarovanja se odločimo predvsem, ker si želimo zagotoviti:

• varnost v družini v primeru, če bi umrli,
• dodatna sredstva k pokojnini ali
• dodatno zavarovanje za poplačilo kredita, ki smo ga najeli, v primeru naše smrti.

Ustrezen nasvet o izbiri življenjskega zavarovanja torej ni odvisen le od dobrega poznavanja posameznih oblik teh zavarovanj, temveč tudi in predvsem od poznavanja potencialnih stran in okolja, v katerem živijo.

Življenjska zavarovanja delimo na:

• riziko življenjska zavarovanja, ki krijejo samo riziko smrti brez dodane varčevalne komponente;
• mešana življenjska zavarovanja, ki imajo zajamčen, vendar nižji donos in
• življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov, ki sicer obljubljajo višje donose, vendar pri njih zavarovalec sam nosi naložbeni riziko.

Mešana življenjska zavarovanja pogosto poimenujemo tudi »klasična« življenjska zavarovanja. Stranko moramo predvsem opozoriti, da so zavarovanja, ki obljubljajo večji donos, tudi bolj tvegana.

Življenjska zavarovanja se najpogosteje delijo glede na način izplačila zavarovalnine. Tako ločimo kapitalska in rentna zavarovanja.

Kot pri vseh drugih zavarovanjih poznamo tudi pri življenjskih zavarovanjih prevladujoča individualna in kolektivna zavarovanja.

Pri mešanem življenjskem zavarovanju nastane zavarovalni dogodek:

• ob smrti zavarovanca,
• ob doživetju zavarovanja, t.j. po preteku v zavarovalni pogodbi določena časovnega obdobja (zavarovalne dobe), ali ob doživetju določene starosti zavarovanca.

Če mešano zavarovanje vključuje še kritje kritičnih bolezni, se nastop kritične bolezni, ki je določena v zavarovalnih pogojih, prav tako obravnava kot zavarovalni dogodek.
Pri dodatnem zavarovanju nezgodne smrti, se kot zavarovalni dogodek šteje – smrt zavarovanca, ki nastopi kot posledica nezgode.

Ob nastanku zavarovalnega dogodka zavarovalnica izplača zavarovalnino.

Pokojninsko zavarovanje

Že vrsto let nas podaljševanje življenjske dobe vse bolj skrbi. V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja v zadnjih 40 letih podaljšalo za 10 let. Z izzivom dolgoživosti se človeštvo spopada prvič. Ne nazadnje – obdobje po upokojitvi se je že raztegnilo na več kot 20 let in zelo pomembno je, kako bomo ta čas preživeli.

Slovenski pokojninski sistem še sloni na treh stebrih, med tem, ko se v tujini že pripravljajo na pet stebrov.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, s katerih se po upokojitvi zagotavlja dodatna pokojnina oz. renta. V dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključi le oseba, ki je zavarovana ali upokojena pri ZPIZ.

Ločimo:

• kolektivno dodatno zavarovanje – kadar se posameznik vključi v dodatno zavarovanje v povezavi s podjetjem, v katerem je zaposlen. V tem primeru plačuje premijo za dodatno zavarovanje delno ali v celoti delodajalec. V kolektivno dodatno zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost in
• individualno dodatno zavarovanje – vanj se lahko vključi posameznik sam, neodvisno od delodajalca, kjer je zaposlen in si v celoti sam plačuje premijo.

Velika večina zavarovancev v Sloveniji je vključena v kolektivno dodatno zavarovanje, t. j. 96 % vključenih preko pokojninskih načrtov in le 4 % v individualno dodatno zavarovanje.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje nam omogoča, da hkrati, ko varčujemo za starost, izkoristimo davčne olajšave: del vplačane premije nam država vrne pri vračilu dohodnine.

Nezgodno zavarovanje

Ne glede na svojo starost in socialni status družine vse življenje potrebujemo kakovostno nezgodno zavarovanje, prilagojeno trenutnim individualnim potrebam.

Kakovostno sklenjeno nezgodno zavarovanje zagotavlja ob nezgodi socialno varnost posamezniku in njegovi družini. V tem primeru se iz nezgodnega zavarovanja pokriva ne le izpad dohodka, temveč tudi morebitna trajna invalidnost in z njo povezani stroški (npr. preureditev dostopa v stanovanje in prilagoditev samega stanovanja, nakup invalidskega vozička, pripomočkov ipd.)

Potreba po sklenitvi nezgodnega zavarovanja spremlja vsakega od nas pravzaprav že od malega, vse od takrat, ko prvič slišimo rek, da nesreča nikoli na počiva. Nezgoda nas lahko doleti kjerkoli in vedno nenadoma.

Nezgoda je vsak nenaden, od volje zavarovane osebe neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na njeno telo in povzroči poškodbe, ki jih je treba zdravniško oskrbeti. Posledice nezgode so lahko zavarovančeva smrt, delna ali popolna trajna invalidnost, začasna zavarovančeva nesposobnost za delo.

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve se več kot polovica vseh nezgod zgodi v gospodinjstvu, za posledicami katerih pa vsako leto umre med 50 – 70 Slovencev, torej, ko smo »na varnem« med svojimi štirimi stenami.

Stranki svetujemo sklenitev nezgodnega zavarovanja z namenom, da si zagotovi sredstva, ki:

• ji bodo v pomoč pri težji nezgodi pri okrevanju ter ponovnem vključevanju v življenje ter
• bodo zagotovila socialno varnost družine v primeru zavarovančeve smrti.

Zaradi različnih potreb posameznih strank ponujajo zavarovalnice na našem trgu tri oblike prilagoditve invalidnosti, in sicer:

• linearno izplačilo invalidnosti,
• progresivno izplačilo invalidnosti in
• progresivno izplačilo zavarovalnine brez vključitve nižjih stopenj invalidnosti.

Zavarovanci se lahko vključijo v skupinske oblike nezgodnih zavarovanj (kolektivne) in individualna nezgodna zavarovanja.

Večina zavarovalnic deli cenike na:

• individualne,
• družinske in
• kolektivne oz. skupinske.